Kondomi

Sploh ne, da bom spet začel objavlat…ampak tole je vredno :)

Smo našli trgovino kjer prodajajo 12 kondomov za 5TL. Ampak kar je vredno omembe – ime je “Family Condoms”.

Smešno? Ne. Je pa zanimivo.

Kar je smešno je to, da imajo več modelov kondomov – meni najljubši: PLUS RETARD! :)
Res bi rad srečal genija, ki je določal imena!

 

Hodil sem (pogrebna)

Moj blog se dere: “Mutlu Yillar Slovenya! (beri Srečno novo leto Slovenija)!” z malo grenkim priokusom.

Za novo leto so mi uredniki strani WordPress poslali mail s statistikami leta in mi čestitali. Bojda se je na blogu nabralo preko 5000 klikov, kar pomeni, da bi lahko napolnil 12 polnih letal Boeing 747. Gospodje uredniki vsekakor znajo izbirat besede, ker sem se počutil kr kul. Z grenkim priokusom.

Zmanjkalo mi je časa pisat blog. Videl sem, da še sploh nisem do konca opisal Bulgarije. Za tem bi bil na vrsti Izmir. Tudi turška nespretnost pri praznovanju božiča, nesposobnost pri urejanju novoletnih lučk in njihovo sploh zgrešeno mišljenje, da novo leto=božič, bi si zaslužli svojih besed.

Kaj naj rečem…kljub temu, da se je vreme očitno zarotilo proti meni, začenjam v Istanbulu doživljat neke sorte domačnost. Kljub temu, da ne zapravljam več časa za oglede, imam ogromno več drugih stvari za počet. Eksergija raste eksponentno, časa zmanjkuje.

Zadnjič sem dobil potrdilo, da bi lahko malo ustavil konje, ko sem po enem tednu praktično prvič prišel domov in so mi cimri zružno zaploskali: “Tadej ti si doma!” Z grenkim priokusom.

Vse skupaj me je privedlo do odločitve, da ta blog (z vsemi častmi) pokopljem. Dobro mi je služil. Ampak ne maram životarjenja.

Zbogom

P.S. mi pa kot kristjanu pojem “vstajenja od mrtvih” ni neznan.
Kmalu se obeta izlet v Sirijo. Nekaj časa za tem v Libanon, pa Grčija. Tudi nekaj obiskov pride…vsekakor mnogo stimulatorjev oživljanja. Bomo videli. Znam šivat, znam pletit, prihodnosti pa ne znam napovedat!

Metro

Kak blesavo blesav zablesan je promet tu v Turčiji sem že povedal.  Praktično edino kolkertolk zanesljivo prevozno sredstvo je podzemna. Ne, da ma kak predviden urnik in ob enem neha vozit ob pol noči…
Je pa treba rečt, da sm nad podzemno vseeno presneto presenečen (sploh pa v primerjavi z druimi oblikami javnega in zasebega prevoza tu). Nova je, lepih je oblin…pa polno je mozaikov!

Ne, da sm nek svetovni popotnik ampak ene par podzemnih sm pa že dal čez, tak da je moje navdušenje verodostojno.

Kırmızı – Beyaz

“Kırmızı – Beyaz!!! Kırmızı – Beyaz!” To Turki zelo radi z vso sapo spuščajo čez svoje glasilke na športnih prireditvah. Pomeni “Rdeča – bela” in se nanaša na barve njihove zastave. Lahko je njim, ko majo samo 2 barvi! :)

Torej – danes vam kažem, kje špilamo basket. In gledamo odbojkašice :)

Božiček yok? :/

Prav  lahkotno sem se danes v kratkih rokavih vračal domov s faksa. Na poti sem ujel zeleni val semaforjev na prehodih za pešce. Ko sm prišel do bloka, me je dvigalo že čakalo v pritličju. Vse mi je šlo na roko in res sem bil dobre volje! Sploh ko sem pomislil, kak more deževat v Sloveniji :)  Obrnil sem se proti ogledalu v dvigalu in rekel svoji podobi: “Pismo, danes je res kul dan! Danes je KUL!”

Med tem pa sem na periferiji vidnega polja zaznal tujek. Obe očesi sem usmeril tja, da sem uspel sliko fokusirat…ko pa sem doumel, kaj vidim, me je zgrozilo (pa ni bil pajek…niti velik črnec, ki se je skrival v dvigalu in pritiskal na tipko “stop”)!

V desnem zgornjem kotu našega dvigala sem odkril nalepko. Nalepko z zloveščo napovedjo!

Mislim, da je Božiček v našem bloku prepovedan :(

Zanko

Zanko je ime možu, pri katerem smo spali v Sofiji.

Zanko je prav posrečen patron.
Prijatelji v Sofiji ga baje kličejo “Johnny Walker”. Pa ne, da preveč pije – pač se je odloču, da ne mara mestnega prometa in se praktično povsod odpravi peš.

Js bi ga še rajše klical “hribovc”. Več o tem že v naslednji vrstici.

Ko smo prvo noč ob 2am prišli do njegovega stanovanja, naš je pričakal pred blokom v dedkovi pižami, nogavicah, šlapah pa krvavo rdeči bundi.

“Naj te prvi vtis ne zavede,” se oglasi moj dobri del super-ega. Preostali (malo večji) del super-ega pa je umiral od smeha.
Ne, pa sej – Zanko se je izkazal za zelo prijaznega in zabavnega hribovca in js sm iskreno hvaležen, da nas je gostil 2 noči.

Za malo manj gostu-prijazno se je izkazalo njegovo stanovanje. Zanko ni samo hribovec ampak tudi študent. Nekaj prihranka v denarnici ima na njegovi lestvici vrednot očitno veliko prednost pred domačim udobjem. Njegovo stanovnje je v starem komunističnem blokovskem naselju.

Lahko še kej povem? Ne.
Lahko še kej pokažem? Ja

Union – Efes

Danes bil na tekmi!

Blo divje fajn, dokler ni Nachbar začel trice metat :)
Sicer je pa dvorana res dobra! Karte so ble pa od 3,5€ dalje! :)

Naslednjič grem na panathinaikos – efes! Baje bomo meli prevoz+vstopnica 0,5€ :)

Bulgaristan

Tuki v Turčiji nas je dosti Erasmus študentov, ki jim ni dalo rihtat študentske vize in kasneje “residence permita” za študij – ker pač traja in stane. Na zelo podoben način razmišljam tudi js in vsi meni podobni, smo tuki na turističnih vizah.

Slaba (al pa po eni strani dobra) stvar je, da moremo zato v roku 90 dni zapustit državo, da obnovimo vizo.
Najpriljubljenejši destinaciji sta turški sosedi Grčija in Bulgarija.
Grčija zato, ker je pač Grčija in Bulgarija, ker je poceni! :)

Ampak še čisto vsak Erasmusovec, ki se je pred mano odpravil v Bolgarijo je reku, da je bedna in dolgočasna. In bedna in komunistična. In revna in dolgočasna….

Po drugi strani pa v BEST krožijo govorice o tequili za 0,5€…
Kdo je prvi, kdo drugi, kaj zmaga in kaj je zadnje ?

Jezus je rekel: “Kdor je zadnji izmed vas, bo prvi”
Bolgarija JE komunistično grda in revna! In je PRVA :)

Sedaj po obisku Bolgarije verjamem, da ti hitro rata dolgčas, če si tam sam. Na srečo pa sem poznal 3 prav posrečena dekleta že pred obiskom. In one so prav lepo poskrbele za nas :)

Takoj ko smo pristali v Sofiji, smo šli v gostilno. Jedel sem preprosto predobra svinjska jetrca in pivo za 1€! Nekaj česar v Turčiji vsekakor ne najdeš!

“Guys – beer is 2leva and we had a long trip. We deserve some more,” sem rekel, ko sem do konca polizal krožnik. Družba je v slogu rimskih cesarjev dvignila palce in prvo noč smo podaljšali še za nekaj požirkov.

Dekolte

Danes na metroju, sva z Mičotom na prav zanimiv način spoznala, da beseda “dekolte” ni samo slovenska :)
Fail!

Moj dežnik je lahko balon!

2 tedna je že odkar sem bil v Kapadokyi, spomin me že malo izdaja in novi izleti so na obzorju! Čas je za veliki finale!

Pravijo, da je “baloon flight” v Kapadokyi “once in a life time” stvar. To sicer pravijo turistični vodiči ampak js sm jim nasedu :) pa še Thais (brazilka).

Zadnji dan v tej vesoljski deželi se je tako začel leteče! Štart balonov je namreč pred sončnim vzhodom, oz. ob 5:30.

Zahvaljujoč menjanju letnih časov, se je v noči iz sobote na nedeljo še čas zamaknil na zimskega!

Ker sem po naravi previden mož, sem si, preden sem šel spat, popravil uro na mobitelu. Ni pa si je popravila Thais. Sredi noči me tako zbudi žensko vreščanje “Tadej hurry up, we’re late”. Pogledam na uro 3:39. “Baba smotana” si mislim, rečem pa samo “Take it easy girl! We have TWO more hours! You added 1h in wrong direction. Go to bed”

Na srečo je moje brundanje prebudilo Francozinjo, ki se je zelo vljudno priključila v pogovor: “You’re both stupid! It’s 4:40! You have 1 more hour!”

Očitno sm js bil dvakrat prepameten – ker sem sam spremenil uro pa še telefon mi jo avtomatsko, Thais pa 2x preneumna :)
V vsakem primeru bi pa bil epic-fail, če francozinje ne bi bilo :)

Balončič sva na koncu ujela in res se je izplačalo! Dan je bil krasen, razgled še krasnejši! Šofer balona (al karkoli bi že on naj bil…mogoče kapitan) je bil težek frajer, je pa balon nenormalno obvladal (polet ni samo na neki višini, ampak te peljejo med skalami). Mislim, da je uporabljal The Force! Na koncu je balon parkiral kar direktno na dostavni tovornjak!

Polet z balonom je bolj “must see” izkušnja kot pa”once in a life time”. To tadrugo je bolj zato, ker je cena za takšno igrico kar zasoljena :)